JEFFREY HERLINGS – ŠE VEDNO LE SEN STAREGA ŠAMPIONA - " Ko hitrost ni več dovolj"

  Piše: Ervin Kordič  Rojc

V dolini pod italijanskimi Dolomiti se je odvila ena najlepših in najbolj obiskanih dirk letošnje MXGP sezone, toda medtem ko so tribune gorele od navdušenja nad boji na progi, je pogled mnogih vseeno uhajal k dirkaču s številko 84. Jeffrey Herlings, petkratni svetovni prvak, je spet stal na štartu – a to ni bil tisti stari Herlings, ki je nekoč z lahkoto deklasiral konkurenco.

V Trentinu se je pokazalo, da je Nizozemec še vedno daleč od svoje vrhunske forme. Bil je tam, vozil je, boril se je – toda njegova vožnja ni imela tiste prepoznavne ostrine, brezkompromisnega tempa in nezmotljive kontrole, po katerih smo ga nekoč poznali. Na stezi, kjer je nekoč povsem dominiral, se je tokrat boril, da ostane med prvo deseterico. 

Herlingsovo telo je prestalo že preveč poškodb, preveč operacij, in vse to se neizogibno kaže na njegovi samozavesti in agresivnosti na motorju. Čeprav ostaja eden najhitrejših v posameznih sektorjih, mu skozi celotno dirko manjka konstantnosti, predvsem pa tistega prepoznavnega zmagovalnega nagona, s katerim je znal povoziti tudi najmočnejšo konkurenco.

Treningi pravijo eno, dirka nekaj povsem drugega. V paddocku so šepeti o tem, da Herlings še vedno ni povsem stoodstoten – ne fizično, ne psihično. In ko enkrat začneš dvomiti vase, je v tem brutalnem športu pot nazaj na vrh skoraj nemogoča.

A navijači ga še vedno spoštujejo. Ko se je na sobotni predstavitvi pojavil ob robu proge, je množica vstala. Legende namreč ne pozabiš kar tako. In čeprav se zdi, da Herlings trenutno le lovi senco samega sebe, ostaja vprašanje – lahko "Bullet" še enkrat najde tisto eksplozijo, ki ga je dvignila med nesmrtne?

MXGP gre naprej, mladeniči pritiskajo, a Herlings še ni odložil orožja. Vprašanje je le, koliko časa mu je še ostalo in koliko ga ima še v sebi.

Naslednja priložnost pride hitro – dirka v Švicarskem Fraunfeldu ki bo konec tega tedna  bo nova preizkušnja. Bo Herlings tam pokazal več? Ali bo še naprej tiho bledel v ozadju karavane, ki je nekoč plesala po njegovih notah?

Z vsakim krogom je bolj jasno: čas ne čaka nikogar – niti največjih.

text&foto:Ervin K.R.