Gladiatorji motokrosa: Pekel, ki ga preživijo z nasmehom" “V blatu, krvi in tišini: Resnica o motokrosu, ki je ne vidite po televiziji”

 Avtor : Ervin Kordič Rojc 

4.6.2025 

Gladiatorji motokrosa: Trpljenje, ki ga svet ne vidi

V svetu, kjer slava pogosto pripade tistim, ki se s kozarcem šampanjca smehljajo na zmagovalnem odru, redki razumejo, kaj vse mora prestati motokrosist svetovnega prvenstva MXGP. To ni le šport. To je boj. Preživetje. Pekel na dveh kolesih. In vsak vikend znova – v vsakem vremenu, na vsaki podlagi – se ti možje v oklepu iz kevlarja in blata borijo kot sodobni gladiatorji.

Telo proti stroju in naravi

Proga ni steza. Proga je zver. Živa gmota, ki se spreminja z vsakim krogom. Mivka, ki požira energijo. Blato, ki slepi. Skoki, ki ti izpraznijo pljuča. Vsak zavoj je past, vsak grbinast odsek preizkus za zapestja, ramena, hrbet. Na teh 100-kilogramskih strojih, ki rjovijo s 60 in več konjskimi močmi, so dirkači prisiljeni voziti na meji razuma – in čez.

V tišini bolečine

Zlomljena rebra. Izpahnjena rama. Natrgane vezi v kolenu. Bolečina ni izgovor. V MXGP te ne vprašajo, kako se počutiš. Te vprašajo, če si na startni rampi. In ti si – četudi z zobmi stiskaš ščitnik, da ne bi zakričal. Dirkači vozijo s poškodbami, ki bi povprečnega človeka položile v posteljo za mesec dni. Oni pa še isti dan sedijo na motor in gredo skozi devet krogov pekla.

Sam proti vsem

Za tiste, ki niso v tovarniških ekipah, je vse še težje. Sami si iščejo sponzorje, sami gradijo motorje, sami nosijo odgovornost. In vse to samo zato, da lahko stisnejo plin in se pomerijo z najboljšimi. Denarja je malo, a strasti je neskončno. Ne vozijo zaradi slave. Vozijo, ker ne znajo drugače. Ker je to njihovo življenje. Njihova pot. Njihova norost.

In potem se zgodi čudež

Včasih se zgodi. Tisti trenutek, ko se vse poklopi. Ko gladiator, ki je že skoraj padel, najde še zadnje atome moči. Ko celotna dirka in 2 kroga trajata  več kot večnost. Ko na cilju dvigne roke – ne zato, ker je zmagal, ampak ker je preživel. In mi, gledalci? Mi vidimo le številko ob njegovem imenu. Mesto. Točke. Ne vidimo bitk, ki jih je bil . Ne vidimo bolečine, ki jo nosi. Ne vidimo solz za očali, prekritimi z blatom.

A tisti, ki poznamo MXGP, vemo: to niso navadni športniki. To so bojevniki. To so GLADIATORJI

motokrosa.

foto : © fotokorda // ervin k.r.