Zmaga nikoli ne sme biti vredna preveč!!!!

Avtor : Ervin Kordič Rojc Datum : 5.07.2026 Kje je meja?

Nedeljska dirka razreda Moto2 v prvenstvu FIM Moto Junior World Championship v Jerezu bi morala biti predvsem praznik mladih talentov, ki se prebijajo proti vrhu svetovnega motociklizma. Namesto tega je po koncu dirke ostal grenak priokus in dogodek, ki je odprl vprašanje, o katerem bi se moral zamisliti vsak, ki je del tega športa. Motociklizem je šport strasti. Je šport izjemnih hitrosti, nepopustljivih dvobojev in odločitev, ki jih dirkači sprejemajo v delčkih sekunde. Prav zato razumem tekmovalnost, željo po zmagi in tudi trenutke, ko v žaru boja pride do tesnih dvobojev ali celo dotikov med dirkači. To je del dirkanja in nekaj, kar spremljamo že desetletja. Toda obstaja meja.

Meja med agresivnim dirkanjem in odgovornostjo. Meja med športnim bojem in ravnanjem, ki lahko ogrozi drugega človeka. In ko se zdi, da nekdo namerno posega v varnost tekmeca, tega ne morem več razumeti kot del športnega dvoboja. Najbolj zaskrbljujoče pri dogodku v Jerezu ni tisto, kar se je zgodilo. Še bolj zaskrbljujoče je vprašanje, kaj vse bi se lahko zgodilo. V neposredni bližini je bilo več dirkačev. En sam padec pri takšnih hitrostih lahko v trenutku sproži verižno reakcijo, v kateri se znajdejo tudi popolnoma nedolžni tekmovalci. Posledice bi lahko bile veliko hujše od izgubljenih točk, poškodovanega motocikla ali kazni po dirki. Govorimo o zdravju, poškodbah in življenjih mladih športnikov, ki vsak konec tedna tvegajo ogromno, da bi uresničili svoje sanje. Prav zato motociklizem ni in nikoli ne bo kontaktni šport. Tekmeci si na stezi morda odvzemajo desetinke sekunde, položaje in zmage, vendar si ne smejo odvzemati občutka varnosti. Med dirkači mora obstajati medsebojno spoštovanje, saj vsak od njih ve, da je pri visokih hitrostih dovolj že ena napačna odločitev, da se vse skupaj spremeni v tragedijo. Dogodek iz Jereza zato ne bi smel ostati zgolj zapisan v rezultatih in disciplinskih zapisnikih. Potreben je razmislek. Potreben je pogovor. Potrebno je jasno sporočilo, da obstajajo meje, ki jih v motociklizmu ni dovoljeno prestopiti. Še posebej v mladinskih prvenstvih. To niso zgolj dirke za pokale in točke. To so učilnice prihodnjih profesionalcev, prihodnjih zvezdnikov in prihodnjih svetovnih prvakov. Tukaj se učijo ne le voziti motocikel, temveč tudi spoštovati tekmeca, pravila in odgovornost, ki jo nosi vsak dirkač, ko si nadene čelado. Včasih šport potrebuje opozorilo, še preden se zgodi nekaj nepopravljivega. Jerez se je na srečo končal brez hujših posledic. Toda zgodovina motociklizma nas je že prevečkrat naučila, kako hitro se lahko sreča spremeni v tragedijo. Prav zato ne smemo čakati na nesrečo, da bi začeli govoriti o odgovornosti. Kajti zmage minejo. Pokali se sčasoma prekrijejo s prahom. Rezultati postanejo statistika. Posledice neodgovornih odločitev pa lahko ostanejo za vedno. In zato mora biti varnost vedno največja zmaga vsakega dirkaškega vikenda.