"Jan Pancar: Vztrajnost in hitrost na poti do vrha MXGP"

 Jan Pancar je eden izmed najuspešnejših slovenskih motokrosistov, ki si je svojo pot v elitni razred MXGP utrl z izjemno predanostjo, trdim delom in podporo svoje družine. Njegova zgodba je dokaz, da se s pravim pristopom in voljo lahko uresničijo tudi največje sanje.

Začetki in vzpon skozi kategorije

Jan Pancar je svojo motokros kariero začel kot otrok in hitro pokazal izjemen talent. Pod budnim očesom svojega očeta Igorja Pancarja je iz leta v leto napredoval, pri tem pa se je moral pogosto soočiti s finančnimi izzivi, saj ni imel podpore tovarniških ekip. Kljub temu je z izjemno predanostjo in disciplino dokazoval, da mu ni para.

Njegovi prvi vidnejši uspehi so prišli v evropskem prvenstvu EMX, kjer je v razredu EMX250 pokazal velik potencial. Z vsako sezono je napredoval in se dokazoval na najvišji ravni, kar mu je odprlo vrata v svetovno prvenstvo MX2. V tem razredu je vozil več sezon in se redno uvrščal med najboljše zasebne voznike. Njegova borbenost in konstantnost sta bili opaženi tudi v mednarodni javnosti, kjer so ga vedno bolj spoštovali kot enega najtrdovratnejših tekmovalcev v karavani.

Prehod v elitni razred MXGP

Po več letih tekmovanja v razredu MX2 je Jan Pancar naredil korak naprej in prestopil v elitni razred MXGP. Kljub temu, da se je v tem razredu znašel ob boku najboljših motokrosistov na svetu, je ostal zvest svoji poti – nastopa v lastni ekipi, ki jo vodi njegov oče Igor Pancar. To pomeni, da se mora nenehno spopadati s pomanjkanjem sredstev in resursov, ki jih imajo na voljo tovarniške ekipe, vendar mu prav ta neodvisnost omogoča popolno svobodo pri razvoju in odločitvah.

Njegovi nastopi v MXGP so še ena potrditev njegove trdoživosti in predanosti. Kljub temu, da se mora boriti proti voznikom, ki imajo na voljo najboljšo opremo in podporo, se vedno znova dokazuje kot konkurenčen tekmovalec. Njegova doslednost, tehnična sposobnost in nepopustljivost na stezi so lastnosti, ki ga uvrščajo med najbolj spoštovane zasebne voznike v razredu.

Jan Pancar je živ dokaz, da se lahko s pravo mero truda in predanosti premaga vse ovire. Njegova zgodba je inspiracija za vse mlade motokrosiste, ki sanjajo o uspehu na največji svetovni sceni.

Njegova prihodnost v MXGP je še vedno odprta in ljubitelji motokrosa bodo z zanimanjem spremljali, kako se bo razvijala njegova kariera v naslednjih sezonah.

text & foto : Ervin K.R.

©copyright foto: fotokorda vse pravice pridržane! 

MXGP : Tim Gajser dosegel veličastno 50. zmago v svetovnem prvenstvu MXGP!

 Tim Gajser dosegel veličastno 50. zmago v svetovnem prvenstvu MXGP!

Tim Gajser, eden izmed najbolj uspešnih motokrosistov v zgodovini tega športa, je vpisal novo zlato poglavje v svojo kariero. Svojo 50. zmago v elitnem razredu MXGP je dosegel s suvereno predstavo, ki potrjuje njegovo izjemno kakovost, vztrajnost in predanost temu zahtevnemu športu.

Dosežek 50 zmag v svetovnem prvenstvu je mejnik, ki ga je doseglo le nekaj izbranih dirkačev, kar Gajserja postavlja ob bok legendam motokrosa. Njegova pot do tega mejnika je bila tlakovana z neštetimi urami treninga, nepopustljivim duhom in izjemnim talentom, ki ga je dokazoval na vsakem koraku svoje kariere.

Od svoje prve zmage v MXGP leta 2016 je Gajser dosledno ostajal v vrhu konkurence, osvojil več naslovov svetovnega prvaka in si prislužil spoštovanje tako sotekmovalcev kot navijačev po vsem svetu. Njegova kombinacija hitrosti, tehničnega znanja in mentalne moči ga je naredila za enega najtežjih tekmecev na progi.

Pomen te zmage presega zgolj številke. Gre za dokaz njegove dolgoživosti v vrhunskem športu, sposobnosti prilagajanja na nove izzive in nenehne želje po napredku. Hkrati pa ta dosežek tudi potrjuje, da je Slovenija dežela vrhunskih motokrosistov, ki so sposobni krojiti svetovni vrh.

Veliko zaslugo  pri Timovem uspehu ima Bogomir Gajser, Timov oče in trener, je ključna osebnost v ozadju njegovega izjemnega uspeha. Bogomir je bil tisti, ki je že od otroštva usmerjal Timovo kariero, mu vcepil ne le tehnično znanje, ampak tudi neomajno željo po zmagi. Njegova predanost in žrtvovanje sta omogočila, da je Tim postal eden najboljših motokrosistov vseh časov.

Gajserjeva 50. zmaga je obenem navdih za mlade dirkače, ki sanjajo o podobnih podvigih. Njegova zgodba je dokaz, da so s trdim delom, predanostjo in neomajno voljo mogoči tudi najvišji cilji.

Ob tej priložnosti lahko le čestitamo Timi Gajserju za še en zgodovinski mejnik in mu želimo še mnogo uspehov v prihodnosti. Kajti pri njem nikoli ne veš – naslednja zmaga je vedno le dirko stran!

text & foto : Ervin K.R. 

MXGP - GAJSER V TEŠKIH POGOJIH DOBIL OBE VOŽNJI ZA VELIKO NAGRADO ŠPANIJE !

 Tim Gajser je na dirki za Veliko nagrado Kastilje-La Manche v Španiji zmagal v obeh vožnjah in tako dosegel svojo 50. zmago v svetovnem prvenstvu. V zahtevnih razmerah, na spolzki in blatni progi, je v prvi vožnji premagal Španca Rubena Fernandeza in Nizozemca Calvina Vlaanderena.

 V drugi vožnji je ponovno pokazal svojo premoč in s tem osvojil maksimalno število točk na dirki.

Gajser je s to zmago pokazal svojo izjemno pripravljenost in sposobnost prilagajanja težkim pogojem na progi, kar je odlična popotnica za nadaljevanje sezone.

SKUPNO V SVETOVNEM PRVENSTVU : 

 1. T. GAJSER     SLO/Honda        108
 2. R. FEBVRE     FRA/Kawasaki      88
 3. M. RENAUX     FRA/Yamaha        87
 4. G. COLDENHOFF NIZ/Fantic        79
 5. L. COENEN     BEL/KTM           57
...                                   
17. J. PANCAR     SLO/KTM           22

TEXT & FOTO : ERVIN K.R.

Prihaja spektakel trajnostne mobilnosti ECO RALLY NOVA GORICA 2025

 ECO Rally Nova Gorica 2025: Prihaja spektakel trajnostne mobilnosti !

Nova Gorica se bo tudi letos spremenila v središče trajnostne mobilnosti, saj bo od 10.4. do12.4.2025 potekala dirka ECO Rally Nova Gorica 2025. Ta edinstven avtomobilistični dogodek združuje tekmovalni duh z okoljsko osveščenostjo, saj so na njem v ospredju izključno  električni avtomobili.

Vrhunska konkurenca in atraktivne trase

Dirka, ki je del FIA svetovnega prvenstva v eko reliju, bo privabila vrhunske ekipe in voznike iz vse Evrope. Udeleženci bodo morali poleg hitrosti pokazati tudi izjemno natančnost in učinkovitost pri porabi energije, saj je ključna naloga doseči optimalno razmerje med hitrostjo in ekonomičnostjo.

Trasa letošnjega relija bo tekmovalce popeljala skozi slikovite kraje Goriške in njenega podeželja, kjer bodo lahko preizkusili svoje spretnosti na raznolikih podlagah in ovinkih. Organizatorji obljubljajo zanimiv preplet hitrostnih preizkušenj in odsekov, kjer bo ključna varčna vožnja.

Nova Gorica bo tako za nekaj dni postala evropska prestolnica e-mobilnosti, kjer bodo organizatorji in tekmovalci znova dokazali, da avtomobilizem in trajnost lahko hodita z roko v roki. Ne zamudite te priložnosti, da v živo doživite prihodnost avtomobilizma!

 Posadka: Sebastjan Kobal - Franko Špacapan 

Ervin Kordič Rojc - 2025

https://www.rally-novagorica.si/domov-eco

Toprak na prvem dnevu testiranj v Portimau, spet na vrhu !

 Toprak Razgatlioglu (ROKiT BMW Motorrad WorldSBK Team) in njegova ekipa so očitno odpravili težave svojega M 1000 RR, saj je bil „El Turco“ najhitrejši za več kot pol sekunde. Nicolo Bulega (Aruba.it Racing -Ducati) je startal nekoliko pozneje kot večina startne rampe, vendar je bil še en dober dan v službi in je dosegel Toprakovo najvišjo hitrost dneva 305,9 km/h. Z manj kot desetinko sekunde razlike sta Andrea Locatelli (Pata Maxus Yamaha) in Xavi Vierge (Honda HRC) navdušila ob vrnitvi v Portimao po testiranjih konec januarja.

TOPRAK NA P1, VAN DER MARK NA P11: BMW očitno napreduje s svojimi nastavitvami

Po razočaranju v uvodni avstralski dirki so Toprak Razgatlioglu (ROKiT BMW Motorrad WorldSBK Team) in njegova ekipa očitno napredovali s svojim novim dirkalnikom M1000 RR. V svojem petem krogu dneva je „El Turco“ postavil najhitrejši krog s časom 1'42,428 sekunde in Remyju Gardnerju odvzel prvo mesto. V nadaljevanju dneva in ob nadaljevanju sušenja steze je vse bolj zmanjševal čas in izboljšal svoj čas na 1'40,543 sekunde, pri čemer je bil edini dirkač, ki je presegel mejo 1'40 sekunde. Michael van der Mark (ROKiT BMW Motorrad WorldSBK Team) se je z novim podvozjem dirkalnika M 1000 RR očitno še vedno dobro znašel; Nizozemec je s časom 1'42,002 sekunde končal na 11. mestu.

1. Toprak Razgatlioglu (ROKiT BMW Motorrad WorldSBK Team) 1’40.543s 41 laps

2. Nicolo Bulega (Aruba.it Racing – Ducati) 1’41.168s 50 laps

3. Andrea Locatelli (Pata Maxus Yamaha) 1’41.202s 50 laps

4. Xavi Vierge (Honda HRC) 1’41.260s 61 laps

5. Danilo Petrucci (Barni Spark Racing Team) 1’41.281s 41 laps

6. Remy Gardner (GYTR GRT YAMAHA WorldSBK Team) 1’41.357s 57 laps

text: Ervin K.R 

foto:superbike 

MOTOGP - Jorge Martin OSTAJA ŠE VEDNO NA BOLNIŠKEM DOPUSTU !

 Jorge Martin (Aprilia Racing) se je kot poseben gost udeležil četrtkove novinarske konference na dirki za VN Argentine, se je 

v živo povezal iz Španije in povedal nekaj novosti o svojem okrevanju - tudi o tem, kdaj se bo morda vrnil na dirke.

„Zelo sem vesel, da se vam lahko pridružim na novinarski konferenci. Pozdravljam Pecca, Marca in Alexa!

„Tukaj res trpim, to ni moj trenutek. Težko si opomorem tako hitro, kot bi si želel. Od tu lahko rečem, da me ne bo v Austinu, rad bi bil tam, vendar ne bom dirkal, in ne vem, ali mi bo uspelo v Katarju - tega še ne vem, zagotovo je še zelo zgodaj.

„Rad bi opravil kakšen test, preden se vrnem na dirke, saj se ne počutim najbolje, in vem, da Massimo dela na tem. Tako da bomo videli, ali nam bo to uspelo.“

Vendar pa seveda pozorno spremlja dogajanje - in ohranja določen smisel za humor, ko čaka, da se bo lahko vrnil.

„Težko je gledati od doma, ta konec tedna bom res pozorno spremljal dogajanje. Navijam za Aprilio, upam, da se bodo lahko še malo izboljšali in se približali stopničkam. Zagotovo je brez mene na stezi nekoliko dolgočasno ... vendar upam, da lahko ti fantje ta konec tedna pripravijo veliko predstavo. Dirko bom spremljal od doma in prepričan sem, da bom v njej užival!“

Prikoličarji v 80-ih: junaki na treh kolesih

 Prikoličarji v 80-ih: junaki na treh kolesih

Medtem ko so bile v 80-ih letih motociklistične dirke razreda 500 kubičnih centimetrov v središču pozornosti, so v senci teh ikon motociklizma obstajali junaki na treh kolesih – prikoličarji. Ti neustrašni dirkači in njihovi sovozniki so se v Svetovnem prvenstvu v prikoličarjih Grand Prix borili na neverjetno zahtevnih strojih, ki so zahtevali izjemno fizično pripravljenost, timsko delo in pogum.

Divji stroji in še divji vozniki

Prikoličarji so v 80-ih letih uporabljali dirkalnike s 500-kubičnimi dvotaktnimi motorji, ki so dosegali visoke hitrosti in zahtevali mojstrsko obvladovanje. Konstrukcija teh strojev se je razvijala – od klasičnih »konvencionalnih« prikolic, kjer je motor ostal ob motociklu, do revolucionarnih »outfitov« s sredinsko nameščenim motorjem, ki so omogočali boljše razporejanje teže in večjo stabilnost v ovinkih.

Eden ključnih elementov dirkanja s prikolicami je bila vloga sovoznika, ki ni bil zgolj potnik, temveč ključni člen v ekipi. Njegovo delo je bilo premikanje težišča skozi ovinke, da bi dirkalnik ostal stabilen in ohranil hitrost skozi zavoj. To je zahtevalo izjemno telesno pripravljenost, saj so morali v vsakem ovinku dobesedno viseti iz vozila.

Najboljši vozniki tistega časa

V osemdesetih so kraljevali nekatera legendarna imena. Švicarski as Rolf Biland je bil ena od dominantnih figur tega obdobja. S svojim inovativnim pristopom in tehnično dovršenimi prikolicami je osvojil več naslovov svetovnega prvaka. Njegova sposobnost prilagajanja in inoviranja je naredila razliko na stezi.

Drugo izjemno ime tega obdobja je bil Werner Schwärzel, Nemec, ki je bil vedno v ospredju in se pogosto boril za zmage na največjih prizoriščih. Seveda ne moremo mimo britanskega asa Stevea Webstera, ki je svojo zapuščino začel graditi v 80-ih in nato postal eden najuspešnejših prikoličarskih dirkačev vseh časov.

Življenje v paddocku in izzivi

Dirkanje v tem razredu je bilo vse prej kot enostavno. Prikoličarji so pogosto morali biti tudi inženirji in mehaniki, saj so večino popravkov na motorjih in podvozju delali sami. Potovanja po Evropi in svetu so bila polna izzivov – od prevozov težke opreme do iskanja sponzorjev, ki niso bili tako številni kot v solo razredih motociklizma.

Varnost je bila vedno skrb, saj so bile hitrosti visoke, zaščitne ograje pa neprimerljive s tistimi, ki jih poznamo danes. Nesreče so bile pogoste in mnogokrat tudi tragične, a to ni ustavilo teh predanih dirkačev, ki so z vsakim ovinkom premikali meje mogočega.

Zaporedje legend

Konec osemdesetih let je pomenil tudi prehod v moderno ero prikoličarskega dirkanja. Tehnologija je napredovala, pravila so se začela spreminjati in varnost je postala večja prioriteta. Kljub temu ostaja obdobje 80-ih eno najbolj vznemirljivih v zgodovini tega športa, ko so si drzni vozniki s sovozniki na hrbtu utrli pot do večne slave.

Prikoličarji iz tega obdobja niso bili zgolj tekmovalci – bili so pionirji in umetniki hitrosti, katerih dediščina še danes odmeva na dirkališčih po svetu.

text & foto : Ervin K.R. 

Barry Sheene: Legenda motociklističnih dirk

 

Barry Sheene: Legenda motociklističnih dirk

Barry Sheene je bil eden najbolj prepoznavnih in karizmatičnih motociklističnih dirkačev v zgodovini. S svojim talentom, izjemno vztrajnostjo in edinstveno osebnostjo je osvojil srca ljubiteljev motociklizma po vsem svetu. Njegova kariera je bila zaznamovana z velikimi uspehi, a tudi s hudimi padci, iz katerih se je vedno pobral in vrnil na stezo.

Začetki kariere

Barry Sheene se je rodil 11. septembra 1950 v Londonu. Ljubezen do motociklov je podedoval od svojega očeta, ki je bil mehanik in dirkač. Z dirkanjem je začel že kot najstnik, prvič pa je resneje opozoril nase leta 1968, ko je debitiral v britanskem prvenstvu. Njegov talent in pogum sta ga hitro popeljala v višje kategorije, kjer se je uveljavil kot eden najperspektivnejših mladih dirkačev.

Vrhunski uspehi v svetovnem prvenstvu

Sheene je v svetovno prvenstvo vstopil leta 1970 v kategoriji 125cc in že leta 1971 osvojil svojo prvo veliko nagrado v tej kategoriji. Njegov preboj pa je prišel s Suzukijem v sredini 70. let. Leta 1976 in 1977 je osvojil naslov svetovnega prvaka v prestižni kategoriji 500cc, s čimer je postal eden najbolj dominantnih dirkačev tistega časa.

Njegov slog vožnje je bil agresiven, a hkrati izjemno natančen. Poleg tega je bil Sheene znan po svoji karizmatični osebnosti, kar mu je prineslo ogromno priljubljenost tudi zunaj stez. Bil je eden prvih dirkačev, ki so postali prave popkulturne ikone, pogosto se je pojavljal v medijih in oglaševalskih kampanjah.

Hudi padci in okrevanje

Kljub izjemnim uspehom je bila Sheenova kariera polna tudi bolečin in nesreč. Leta 1975 je doživel hudo nesrečo na Daytoni, pri kateri si je zlomil nogo in roko. A najbolj znamenita je bila nesreča leta 1982 v Silverstonu, kjer si je pri padcu pri hitrosti preko 250 km/h zlomil obe nogi. Zdravniki so dvomili, da bo sploh še hodil, a Barry se je s svojo legendarno vztrajnostjo vrnil na stezo že naslednje leto.

Kasnejša kariera in življenje po dirkanju

Po koncu profesionalne kariere leta 1984 se je Sheene preselil v Avstralijo, kjer je postal komentator in analitik motociklističnih dirk. Prav tako se je ukvarjal z inženiringom in pomagal mladim dirkačem pri njihovem razvoju.

Na žalost je Barry Sheene leta 2002 izgubil bitko z rakom na grlu in pljučih. Umrl je pri 52 letih, a njegov vpliv na svet motociklizma ostaja večen. Njegova zapuščina živi v obliki neštetih navijačev, ki ga še danes smatrajo za enega največjih dirkačev vseh časov.

Sklep

Barry Sheene ni bil samo dirkač, bil je prava legenda. Njegova karizma, pogum in ljubezen do motociklizma so pustili neizbrisen pečat v zgodovini motošporta. Še danes velja za enega najbolj ikoničnih dirkačev, ki je s svojim značajem in neustavljivo voljo osvojil srca milijonov ljubiteljev hitrosti.

text & foto :Ervin K.R. 

ZLATA DOBA DVOTAKTNIH ZVERI - MOTOGP

 Sezona MotoGP, oziroma tedaj še 500cc Grand Prix, je v osemdesetih letih in na začetku devetdesetih predstavljala vrhunec dvotaktne tehnologije v motociklizmu. To je bilo obdobje surovih, brutalno hitrih strojev, ki so zahtevali neustrašne in tehnično izjemno podkovane voznike.

Zlata doba dvotaktnih zveri 

Dvotaktni motorji so v tem času vladali kraljevskemu razredu in so v primerjavi s kasnejšimi štiritaktnimi motorji ponujali neprimerljivo razmerje moči in mase. Ti motocikli so imeli okoli 130–150 KM, tehtali pa so približno 130 kg. Toda njihova moč je bila eksplozivna, delovala je v zelo ozkem območju vrtljajev, kar je pomenilo, da so vozniki morali imeti vrhunski nadzor nad plinom in občutek za motocikel.

Ena ključnih značilnosti dvotaktnih dirkalnikov je bila njihova divja narava – brez elektronskih pomagal, brez nadzora zdrsa in s precej surovimi šasijami. Če si preveč odprl plin, te je motocikel zalučal v zrak. Vsaka dirka je bila fizično in psihično izjemno zahtevna, vozniki pa so pogosto končali s spektakularnimi "highside" padci.

Veliki asi dvotaktne ere

V tem obdobju so blesteli nekateri legendarni dirkači, ki so znali ukrotiti te nevarne stroje:

Freddie Spencer (prvak 1983, 1985) – "Fast Freddie" je bil neverjetno nadarjen, leta 1985 pa je osvojil tako 250cc kot 500cc naslov v istem letu – nekaj, kar nikomur ni več uspelo.

Eddie Lawson (prvak 1984, 1986, 1988, 1989) – poznan po svoji izjemno gladki vožnji in sposobnosti prilagajanja različnim motociklom.

Wayne Gardner (prvak 1987) – prvi Avstralec, ki je osvojil naslov v kraljevskem razredu, njegovi boji s Spencerjem in Lawsonom so legendarni.

Wayne Rainey (prvak 1990, 1991) – izjemno dosleden in premišljen dirkač, ki je v začetku devetdesetih začel prevlado Yamahinih motociklov.

Kevin Schwantz – čeprav v tem obdobju še ni osvojil naslova (ta je prišel leta 1993), je bil Schwantz eden najbolj karizmatičnih in divjih dirkačev, ki je vozil Suzukijeve dvotaktne zverine.

Razvoj in rivalstva

V tem desetletju so proizvajalci kot so Honda, Yamaha in Suzuki razvijali svoje dvotaktne mojstrovine. Honda je s svojim NS500 in kasneje NSR500 postavljala standarde za surovo moč in agresivno vožnjo, Yamaha z modelom YZR500 pa je bila znana po boljšem ravnovesju in lažjem obvladovanju.

Rivalstva med Hondinimi, Yamahinimi in Suzukijevimi vozniki so v osemdesetih letih dosegla vrhunec. Spopadi med Spencerjem in Lawsonom, Gardnerjem in Lawsonom, ter kasneje epski dvoboji med Raineyjem in Schwantzom, so bili prava poslastica za ljubitelje motociklizma.

Zaključek: Brutalna era pravega dirkanja

Obdobje osemdesetih je bilo čas, ko so se dirkači morali zanašati le na svoj talent, občutek za motocikel in jeklene živce. Brez elektronskih pomagal in z nepredvidljivimi dvotaktnimi motorji so bili ti stroji neizprosni, a hkrati čudoviti.

Ko je leta 2002 MotoGP prešel na štiritaktne motorje, je to pomenilo konec dvotaktne ere, vendar nostalgija za tistimi surovimi stroji še danes živi med ljubitelji motociklizma.

text & foto :Ervin Kordič Rojc 

 foto copyright© : fotokorda vse pravice pridržane ! 

1st sprint race, victory goes to the marquez family

 Prva dirka sezone MotoGP 2025 se je odvila na Tajskem, kjer je Marc Márquez zablestel na svojem debiju z Ducatijem. V sobotni sprinterski dirki je šestkratni svetovni prvak vodil od začetka do konca, pri čemer je njegov brat Álex Márquez osvojil drugo mesto, Francesco Bagnaia pa je zaključil na tretjem, kar je zagotovilo popolno zasedbo stopničk za Ducatija.

Japonski novinec Ai Ogura je navdušil s četrtim mestom v svoji prvi sprinterski dirki v razredu MotoGP. Ogura, ki je leta 2024 osvojil naslov svetovnega prvaka v razredu Moto2, je letos napredoval v MotoGP z ekipo Trackhouse Racing, kjer dirka na tovarniškem motociklu Aprilia RS-GP.

 Njegov izjemen nastop na prvi dirki kaže na velik potencial in prilagodljivost na najvišji ravni tekmovanja.

Ogura je že med kvalifikacijami pokazal svojo hitrost, saj si je zagotovil peto mesto na štartni vrsti. 

 V sprinterski dirki je ohranil osredotočenost in konsistentnost, kar mu je omogočilo, da se je boril z izkušenimi dirkači in na koncu dosegel odličen rezultat.

Njegov nastop je bil deležen pohval iz različnih virov, ki so izpostavili njegovo hitro prilagoditev na razmere v MotoGP ter sposobnost konkuriranja najboljšim že na začetku svoje kariere v tem razredu. Če bo Ogura nadaljeval s takšnimi predstavami, bi lahko postal eden izmed ključnih igralcev v sezoni 2025.

Poleg tega je treba omeniti, da je aktualni svetovni prvak Jorge Martín zaradi poškodb izpustil uvodno dirko sezone, kar je odprlo dodatne priložnosti za druge dirkače, vključno z Oguro, da se izkažejo na začetku prvenstva. 

Franco Morbidelli je  dosegel peto mesto, medtem ko je Pedro Acosta končal na šestem mestu. Morbidelli, ki je v prejšnji sezoni pokazal potencial za boljše rezultate, je z uvrstitvijo na peto mesto nakazal možnost izboljšanja v tej sezoni. 

 Acosta, ki je v preteklosti že stal na stopničkah sprint dirk, je s šestim mestom pokazal konstantnost in pripravljenost za boj v ospredju.

Dirko so zaznamovali tudi drugi dogodki, kot je bil padec Avstralca Jacka Millerja, ki je kvalifikacije zaključil na četrtem mestu, a je v osmem ovinku dirke padel in odstopil. Domači adut Somkiat Chantra je dirko zaključil na 19. mestu. 

Marc Márquez je z zmago prevzel vodstvo v skupnem seštevku prvenstva, kar je zanj prvič po letu 2019. Po dirki je izrazil zadovoljstvo z rezultatom in napovedal boj za zmago tudi na glavni dirki.

foto : motogp

Motogp - Triumph na 1 letošnji dirki predstavil nov menjalnik v Moto2 !

 Leta 2025 je Triumph uvedel največjo spremembo, in sicer z uvedbo dirkaškega vzorca prestavljanja, in sicer znotraj serijskega menjalnika. To in nova nagrada Triumph Triple Trophy - motocikel Street Triple 765 RS, ki je enak motociklu zmagovalnega Moto2 - sta bila predstavljena na tiskovni konferenci na petkovem odprtju sezone na Tajskem.

Posodobitev menjalnika

Triumph je za leto 2025 predstavil dirkaški vzorec menjalnika, kar je največja sprememba, odkar je znamka leta 2019 postala ekskluzivni dobavitelj motorjev za Moto2. Zaporedje prestav je bilo spremenjeno, tako da je nevtralna prestava zdaj na vrhu vrstnega reda, kar odpravlja potrebo po vožnji skozi nevtralno prestavo med dirkanjem - kar omogoča še večjo zmogljivost. 

Trivaljni motorji s prostornino 765 cm3 so serijske izdelave, kar pripomore k obvladovanju stroškov, in so že prej uporabljali serijski menjalnik, ki ima med prvo in drugo prestavo nevtralno prestavo, med katerima morajo prestavljati vozniki. V okviru Triumphove zavezanosti k nenehnemu razvoju in izboljšanju zmogljivosti imajo modificirani serijski motorji Moto2, ki se uporabljajo v letu 2025, zdaj dirkaški vzorec prestavljanja. Nevtralni prestavni mehanizem je prestavljen na vrh vrstnega reda in zaklenjen, kar pomeni, da dirkačem med vožnjo po stezi ni treba prestavljati skozi nevtralni prestavni mehanizem.

Triumph je to dosegel s celovito prenovo, pri čemer je uvedel nov izbirni boben s spremenjenimi tirnicami, ki omogočajo, da se zobniki vklopijo v novih položajih. Za doseganje optimalne geometrije, mase in vztrajnosti je po meri izdelana geometrija, ki omogoča tudi novo mehansko blokado nevtralne prestavne ročice, ki jo lahko aktivira le voznik, kar mu omogoča, da med dirko prosto prestavlja med 1. in 6. prestavo brez vožnje v nevtralno prestavno ročico. 

Ko dirkači potrebujejo nevtralno prestavo v boksih ali na štartni črti, lahko nevtralno prestavo izberejo le z ročnim deaktiviranjem blokade. Vse to je nameščeno v novem karterju, posebej razvitem za motor Moto2 v letošnji sezoni.

Steve Sargent:

 glavni produktni vodja

 Triumph Motorcycles:

 „Odkar smo postali ekskluzivni dobavitelj motorjev v Moto2, smo si vedno prizadevali za stalen razvoj in izboljšave. Zagotovili smo več moči in več vrtljajev, zdaj pa je na voljo novo zaporedje prestavnih ročic, optimizirano za dirkanje, kar kaže, da nikoli ne sedimo na lovorikah. Nov vzorec prestavljanja omogoča dirkačem, da nemoteno prehajajo skozi menjalnik, ne da bi morali voziti v nevtralnem položaju, kar še dodatno optimizira zmogljivost 765-kubičnega trivaljnika, ki je bil izdelan v serijski različici. Odzivi dirkačev so bili do zdaj zelo pozitivni in veselimo se, da ga bomo v tej sezoni videli v akciji.“

foto: motogp   

PECCO VS MARC - MotoGp Obračun

 

PECCO VS MARC: prihaja dan obračuna

Velika zgodba v drugi polovici leta 2024, ko je bila napovedana, nato med sezono, na predsezonskih testiranjih in zdaj na dirkaškem koncu tedna. O njej navijači niso nehali govoriti, in to z dobrim razlogom. Francesco Bagnaia (Ducati Lenovo Team) ima novega moštvenega kolega v Marcu Marquezu, s čimer je Ducati oblikoval svojo sanjsko ekipo. Osem naslovov v MotoGP med njima in cel kup skupnih bitk za zmago v zadnjih letih je čas, da vidimo, kdo lahko na enaki opremi požene prvo kri. Oba sta v Buriramu že zmagala in sodeč po testu se zdi, da je #93 v prednosti.

Jorge Martin (Aprilia Racing) ima sicer številko 1, vendar se je z začetkom leta 2025 znašel na dnu, potem ko je prvi dan padel v Sepangu, v ponedeljek pred Buriramom pa se mu je zgodil še en incident na treningu, zaradi katerega je z zlomom leve roke izpadel iz uvodne dirke sezone. Dramatičen začetek leta 2025, „Martinator“ je v leto, v katerem brani naslov, res stopil z zadnjo nogo.

Acostov tovarniški prvenec na dirki KTM

Njegov vzpon je že zdaj meteorski, vendar se zdi, da je Pedro Acosta (Red Bull KTM Factory Racing) še vedno v enosmernem vzponu. Samozavesten in hiter na testiranjih, lahko lanskoletni novinec že na startu poskrbi za razburjenje? Čeprav mu še ni uspelo osvojiti prve zmage na Veliki nagradi MotoGP, je to zgodba ne le za Tajsko, temveč tudi za leto 2025. Njegov moštveni kolega Brad Binder bo na preži, oba sta bila med testiranjem videti močna na dirkalni razdalji, zato bodite pozorni na zlato sestavo avstrijske znamke. Pri Red Bull KTM Tech 3 gre bolj za prilagajanje. Zdi se, da je Mavericku Viñalesu zadnji dan testiranj v Buriramu to uspelo, vendar Enea Bastianini v predsezoni ni imel vsega lahkega in želi narediti velik korak. Kljub temu je v KTM-ovi ekipi veliko svetovnih prvakov in tako kot v prejšnjih sezonah bomo njihov pravi potencial videli šele, ko se bodo v nedeljo na Veliki nagradi ugasnile luči.

SE JE YAMAHA VRNILA? Quartararo hiter, Prima Pramac obetaven

Pri Yamahi je bilo veliko sprememb, vendar je tovarniška sestava ostala enaka, Fabio Quartararo pa je na testiranju v Sepangu s stalno hitrostjo osvojil naslovnice. V Buriramu je bil nekoliko bolj umirjen, čeprav sta z moštvenim kolegom Alexom Rinsom očitno našla dobrodošlo učinkovitost za leto 2025. Potem je tu še velika sprememba: lanskoletna zmagovalna ekipa prvenstva Prima Pramac Yamaha MotoGP bo leta 2025 uporabljala tovarniške stroje Iwata. Jack Miller se že počuti kot doma, Miguel Oliveira pa, kot kaže, še ne bo sprostil svojega polnega potenciala. Vse skupaj je razlog za veselje pri Yamahi s štirimi motocikli, ki so zdaj pripravljeni, da se podajo na stezo.

Alex Marquez (Gresini Racing MotoGP™) želi osvojiti znamenito prvo zmago na Veliki nagradi MotoGP, na testiranju v Sepangu pa je bil najboljši dirkač in je dosegel neverjeten tempo - tako na dirkališču kot na razdalji.  Franco Morbidelli, ki prav tako ohranja stroje Ducati GP24 in se seli v družinsko vzdušje ekipe Pertamina Enduro VR46 Racing Team, je pokazal znake svoje nekdanje forme in na testiranjih užival na vrhu časovne lestvice. Ekipni kolega Fabio Di Giannantonio je po zlomu leve ključnice, ki ga je utrpel v nesreči na testiranju v Sepangu, izpustil večino testiranj, vendar se bo v Buriramu vrnil. Vsem so stopničke še zdaleč tuje.

HONDA POZITIVNO: napredek je popoln

Motocikla Honda HRC Castrol Joana Mira in Luce Marinija sta na testiranju v Buriramu ukradla nekaj pozornosti. Oba sta naredila korak naprej, saj se Hondina pot do uspeha nadaljuje; na simulaciji šprinta sta bila primerljiva z Yamaho, dirkača pa sta pozitivno naravnana na leto 2025. Tudi Johann Zarco (CASTROL Honda LCR) je velika pridobitev za Hondo in je na testiranjih pokazal nekaj dobrih rezultatov, poleg tega pa je kot najboljši dirkač Honde v letu 2024 pogosto pobiral velike nagrade. Zdi se, da ima Honda v omarici že več zaloge, z Aleixom Espargarom IN Takaakijem Nakagamijem, ki sta se pridružila razvojni ekipi, pa se zdi, da je vse skupaj le še vprašanje časa.

 

Skupaj 15 zmagovalcev MotoGP, številne spremembe v sestavi in zgodbe, kamorkoli pogledate ... MotoGP, kot ga še niste videli. Spremljajte Veliko nagrado Tajske in si oglejte prvo poglavje sezone, ki se bo zagotovo zapisala v zgodovino - bodisi zato, ker bo Marc Marquez izenačil sedem kolajn Valentina Rossija v MotoGP ... bodisi zato, ker ga bo nekdo ustavil ...

foto:motogp 

testiranja Sepang motogp v znamenju padcev in poškodb !

 SEPANG   PRVA  LETOŠNJA  TESTIRANJA  MOTOGP - V znamenju padcev in hudih poškodb. 

Jorge Martin (Aprilia Racing) se bo moral spoprijeti s težkim začetkom obrambe naslova, saj je bil zaradi hudega padca na prvem dnevu izključen iz preostanka testiranja v Sepangu, poleg njega pa sta na stranskem tiru še Fabio Di Giannantonio (Pertamina Enduro VR46 Racing Team) in Raul Fernandez (Trackhouse MotoGP Team).

Za Martina sta to zloma desne roke in levega stopala, za Fernandeza pa zlom leve roke in zlom prsta na desnem stopalu. Di Giannantonio si je zlomil levo ključnico. Vsi se vračajo domov na operacijo in popolno okrevanje.

Fabio Quartararo (Monster Energy Yamaha MotoGP) je prvi dan  najhitrejši, potem ko je bil najboljši tudi v shakedownu. Celo Marc Marquez (Ducati Lenovo Team) ni mogel povsem izpodriniti prvaka iz leta 2021, saj je zaostal za 0,051 sekunde.

Poleg Quartararoja na vrhu je bila Yamaha močno prisotna tudi v prvi deseterici, saj je bil Jack Miller (Prima Pramac Yamaha MotoGP) osmi, njegov moštveni kolega Miguel Oliveira pa deseti. Quartararo in njegov moštveni kolega Alex Rins sta imela po tri motocikle, od tu naprej pa bo duo Pramac dobil še več motociklov, ki jih bo lahko tudi preizkusil.

Šesto mesto je bil za Hondo soliden dan. Joan Mir (Honda HRC Castrol) je dosegel čas 1:58,115 in se že približal devetim tisočinkam najboljšega dosežka testnega dirkača Aleixa Espargaroja iz shakedowna, Johann Zarco (Castrol Honda LCR) pa je s P9 poskrbel za dve Hondi v prvi deseterici. Luca Marini (Honda HRC Castrol) je bil P15, novinec Somkiat Chantra (IDEMITSU Honda LCR) pa še bolj zadaj, vendar je tajski dirkač že prvi dan začutil nekaj dobrih izboljšav.

Pedro Acosta (Red Bull KTM Factory Racing) je bil pri KTM na 11. mestu, vendar je v 13. ovinku padel, Brad Binder pa je bil od svojega novega moštvenega kolega oddaljen le 0,111 sekunde. Še bližje je bil Maverick Viñales (Red Bull KTM Tech3), ki je bil le 0,045 kroga oddaljen od Binderja, ko je „Top Gun“ zamenjal voznika. Enea Bastianini (Red Bull KTM Tech3) je bil nekoliko bolj zadaj, saj se prilagaja na nov motor.

Za Aprilio je na naslovnicah dneva prevladovala zgodba o Martinu in Raulu Fernandezu. Novinec Ai Ogura (Trackhouse Racing) je bil v skupnem seštevku P16 - čeprav pred Bagnaio -, Marco Bezzecchi (Aprilia Racing) pa je bil tik za #63. Zdaj so vse oči uprte v njiju, da bosta v naslednjih dveh dneh zagotovila nekaj povratnih informacij

V četrtek, ko se bo drugi dan testiranj v Sepangu nadaljeval. 

Direktor  aprilia Racing Massimo Rivola je poročal.

Kako je Jorge?

„Veste, Jorge, po pretresu možganov je po protokolu 24 ur v bolnišnici, in ko ga bodo jutri popoldne odpustili, bo čim prej odletel nazaj v Barcelono, kjer ga čaka operacija desne roke in levega stopala. S takšnimi junaki je vedno težko, saj pri običajnem človeku ne moreš niti pomisliti na prvo dirko, morda pa ga bomo lahko videli na testu na Tajskem ... Prepričan sem, da se bo Jorge potrudil po svojih najboljših močeh, mi pa ga bomo podpirali, vendar mislim, da bo potrebno nekaj časa.“

Kako verjetna je preizkušnja v Buriramu?

„Danes je nekoliko težko biti optimističen, vendar je tudi nekoliko prezgodaj. Poglejmo, kako bo potekala operacija; prepričan sem, da bo v super strokovnih rokah. Moramo biti pozitivno naravnani.

„To smo povedali tudi na predstavitvi ekipe, da je prva faza najpomembnejša, da spoznamo drug drugega in motocikel. Morda je zaradi tega, ker imamo za to nič časa, izziv bolj zapleten in zanimiv, vendar nismo ekipa, ki bi začela jokati v nedogled. Jorge je enak in zagotovo se bomo borili.“

text : Ervin K.R.

photo:motogp